| Spoštovani
obiskovalec naših speletnih strani ! Če ste poznavalec našega društva
ali celo njegov sedanji ali nekdanji član, vas prosimo,
da si ogledate ta naš zgodovinski presek dela društva,
poveste svoje mnenje ali pripravite svoj prispevek. Ob
enem se opravičujemo vsem, ki jih nismo poimenovali v
našem delu. Verjetno se strinjate, da je težko samo po
nepopolnih arhivskih dokumentih pripraviti v celoti
objektivno informacijo. Dobrodošli ste tudi v naših
društvenih prostorih, kjer se o zgodovini ali sedanjem
delu društva lahko neposreno pogovorimo.
Za vaše sodelovanje se
toplo proporočamo in vam pošiljamo
- Lep pozdrav!
- Tajnik AMD SA–I
- Davorin Možina
Sprehod skozi 30 let (1974-2004)
AMD SLOVENIJA AVTO –
IMOS je bil ustanovljen 19. decembra 1974. Eden od
“krivcev” za to je bil dolgotetni generalni direktor
Podjetja Slovenija avto Božidar Alič. Poglejmo kaj je
povedal o ustanovitvi našega društva in o njegovem
razvoju:
V začetku sedemdesetih
let je v odsotnosti odmevnejših avto športnih
prireditev med vozniki osebnih vozil obstojalo precejšne
zanimanje za turistično-rekreacijske vožnje in avto
moto prireditve. Takratni avto moto park, ki je temeljil
predvsem na vozilih domače proizvodnje (Zastava, IMV,
Tomos idr.) in omejenim številom uvoženih kakovostnih
osebnih vozil in motorjev, tudi ni omogočal, da bi avto
šport v Sloveniji dohiteval avto moto šport zahodnih
evropskih držav. Zato se je voznike in njihove želje po
javnih prireditvah usmerjalo v veliki meri v druženja na
turistično-rekreacijskih prireditvah.
Ena od bolj odmevnih
turistično-rekreacijskih prireditev takratnega obdobja
je bil ABS-RALLY (rally avto branže Slovenije).
Organizirali sta ga poleti 1974 podjetji Slovenija
avto in Saturnus, ki sta bili tudi poslovno
tesno povezani. Veliko zanimanje zanj in njegov potek od
Ljubljane preko Dolenjske in Bele krajine do zaključka
na Polževem, je pustil med udeleženci in organizatorji
globoka doživetja in spomine. Na tej podlagi se je
porodila želja in potreba med delavci Slovenija avto po
organiziranosti v društveno avto moto organizacijo.
Avtomoto društva in AMZS
kot zveza teh društev so ponujala za takratrne razmere
širok program dejavnosti, v katerem so lahko
avtomobilisti in motoristi uresničevali številne svoje
želje in interese. Izobraževanje voznikov v avto
šolah, intervencijske pomoči na cestah, razne storitve
na prometnih sredstvih, avtomoto šport,
turistično-rekreativne aktivnosti, organiziranje avto
moto prireditev idr.
V teh letih je po
splošnem mnenju avto in moto šport zaostajal za
potrebami mladih voznikov, ki se niso mogli zadovoljiti v
turistično-rekreativnih dejavnostih in v nastopih na
premajhnem številu športnih prireditev in svojimi
športnimi nastopi na njih. V tem obdobju je bilo namreč
v avto moto organiziracijah v Sloveniji, kljub naporom
zlasti v avto moto društvih, preskromno število
športnih prireditev pa tudi splošna organiziranost avto
športa in tekmovalnih ekip, je bila razmeroma slabo
razvita. To je še posebej veljalo za cestno-hitrostni in
rally šport. Vse to je imelo za posledico preslabo
razvitost avto športa.
Hitrejši razvoj avto moto
športa v Sloveniji so v tem obdobju ovirale in
zadrževale tudi neugodne razmere na področju
razpoložljivih finančnih sredstev, ki bi lahko bila na
razpolago za avto moto šport. Sredstva, ki so bila na
razpolago za šport v Sloveniji niso mogla, glede na
razvitost slovenskega športa, omogočiti delo in
dejavnosti avto moto športu potrebna finančna sredstva.
Sama društva pa niso mogla iz svojih virov (članarina,
avtošola, slabo razvite dejavnosti gospodarskega
značaja) zagotoviti tolikšna srdstva, da bi lahko
zadostila velikim potrebam in željam mladih voznikov po
opremljanju njihovih športnih vozil in organiziranju
športnih prireditev. Gospodarstvo, zlasti tisti del, ki
je bil vezan na proizvodnjo in trgovanje z vozili in
njihovo opremo pa ni imel pravega posluha za vlaganje v
avto moto šport. Vse to je v veliki meri veljajo tudi za
območje Ljubljane.
Takšne razmere v avto
moto organiziranosti in programski usmerjenosti
obstoječih društev v Ljubljani (avto šole, speedway,
karting idr.) in potreba po hitrejšem razvoju društvene
avto moto dejavnosti na eni strani, ter močna trgovska
pozicija podjetja Slovenija avto na prodajnem trgu
osebnih vozil in motornih dvokoles na drugi strani, so ob
močni podpori tudi delovnega kolektiva Saturnus
sprožile pobude in odločitev za ustanovitev avto moto
društva. V podjetju Slovenija avto je namreč dozorelo
spoznanje, da je tržni, marketinški
interes in moralna dolžnost te trgovsko-servisne
organizacije, da pomaga na področju avto moto športa in
turistično-rekreacijskih dejavnosti.
Takšna usmeritev
gospodarske organizacije Slovenija avto, kateri je v avto
moto združenju jugoslovanske trgovine, pripadal po
organiziranosti, razširjenosti in gospodarski
učinkovisti, vodilni položaj, je bila uresničena 19.
decembra 1974. Odtlej pa do danes je društvo
zakoračilo v 28. leto svojega obstoja.
Družbeno okolje v
društveni avto moto organiziranosti na območju
Ljubljane in poslovne odločitve podjetja Slovenija avto,
za poseg v to organiziranost, so tudi odločile
programske usmeritve delovanja nove društvene
organizacije v Ljubljani, hkrati pa tudi ime nove
organizacije: AVTO MOTO DRUŠTVO SLOVENIJA AVTO.
Glede na to, da je v
prostoru Ljubljane izostajal pomemben del avto športne
dejavnosti, hkrati pa potreba po le-teh in da so bile
izobraževalne dejavnost in šolanje novih vozikov v
Ljubljani močno razvite v že obstoječih avto moto
društvih, se je dejavnost novega društva programsko
usmerila na eni strani v turistično-rekreacijsko
dejavnost, na drugi strani pa v športno smer disciplin,
ki na območju Ljubljane niso bile posebej razvite: avtorally
in motokros. To se je tudi ujemalo z notranjo
organizacijo podjetja Slovenija avto, ki je poslovalo ob
širokem programu tudi z osebnimi vozili in motornimi
dvokolesi. V svojem ustanovitvenem programu je društvo
nudilo svojim članom tudi udejstvovanje na drugih
interesnih področjih (radiovodeni avtomodeli, karting).
Le-te pa so zaradi premočnega razvoja avto moto
športnih dejavnosti v društvu razmeroma zgodaj zamrle.
Avtorally in motokros
Ljubljane sta hitro posegla po republiških in državnih
športnih naslovih. Ljubljana je tako dobila novi
športni področji. V nadaljnem razvoju se je iz te
“matične” organizacije v Ljubljani okrepila avto
športna organiziranost, saj so bile potrebe Ljubljane v
tem športu tolikšne, da jih društvo samo ni več moglo
uresničevati. Nastali sta novi društvi AK Olimpija
in ARD Hompas-Hertz. Delovni in organizacijski
vložek društvenih, športnih in organizacijskih
delavcev v AMD SA je v največji meri njihove uspešnosti
izražen v nastanku in razvijanju elitne mednarodne avto
športne prireditve: RALLY SATURNUS.
Takšna programska
usmeritev je vzdržala vse do današnjih dni. V letih
svojega delovanja je društvo doživljalo izjemne vzpone
in tudi padce. V razvojno krizo je društvo vstopilo z
osamosvojitvijo Slovenije, skupno s celotnim slovenskim
gospodarstvom kot pomembnim finančnim virom. V tem
procesu je tudi izostal dolgoročen finančni vir
poslovnega sistema Slovenija avta. Tudi to obdobje je
društvo preživelo zahvaljujoč najprej z vključitvijo
podjetja LADE v športni program društva, kasneje
pa organizacijski, materialni in finančni podpori
poslovnega sistema IMOS. Tako se je društvo v
letu 1997 preimenovalo v: AMD SLOVENIJA AVTO - IMOS.
Povzetek
iz almanaha "Delo" za leto 1996
“Sezona 1995 je bila za
slovenski rally zgodovinska. Idrijčan D. Pelhan je s
sovoznikom Miranom Kacinom (GOLF Rally G 60) kot prvi
slovenec zapeljal na cilj slovitega rallyja Monte Carlo
... Za čast sta se potegovali še dve slovenski posadki:
Mi}o Milosavljević-Matjaž Meglič (Lada Samara) sicer
ni nastopila v finalnem delu, na koncu pa sta bila stota.
Aleš Černivec in Rajko Starman (Lanchia delta int.), pa
sta imela hude tehnične težave .... tako da nista
startala.”
Iz tega besedila se lahko
ugotovi, da so bili na tem svetovno znanem rallyju od
šestih slovencev, kar trije iz AMD Slovenija avto -
IMOS. Posadki Milosavljevića pa je bila storjena tudi
krivica, saj jima je organizator sporočil, da sta po
prvem delu 101., naknadno pa je bilo ugotovljeno, da sta
se plasirala na 100. mesto. To je pomenilo, da sta imela
pravico nastopa tudi v finalnem delu. Ker sta že
odpotovala domov, sta za to prepozno izvedela.
Športni tekmovalci avto
rallyja na območju Slovenije so bili v obodbju
ustanovitve društva v pretežni večini samorastniški
športni navdušenci, ki pa niso imeli dovolj trdne
finančne opore v društvih in svoji zvezi. Zato v
takratnih državnih prvenstvih Jugoslavije niso mogli
igrati, kljub svoji srčnosti in športnemu duhu,
vidnejše vloge. Liste državnih prvenstev so se, celo z
naslovi državnih prvakov, prvič napolnile, ko je na
športno sceno stopilo AMD Slovenija avto. Vse do leta
1991, ko je razpadla Jugoslavija in so s tem prenehala
organiziranja jugoslovanskih državnih prvenstev v avto
rallyju, je slovenskemu rally športu pripadala vodilna
vloga.
Podobno vzpodbudo za
razvoj športnih aktivnosti je dalo društvo v širši
prostor Ljubljane, v športni disciplini motokrosa.
Ta je bil le ob večjih centrih tega športa (Orehova
vas, Tržič idr.). Omejen vpliv na razvoj motokrosa v
širšem slovenskem prostoru je bil pogojen s
pomanjkanjem lokalnega tekmovališča za motokros. Ovire
za izgradnjo lastnega motokros štadiona so bile
tolikšne, da so bile za društvene moči nepremostljive
in tolikšne, da do njegove realizacije ni nikoli
prišlo. Kljub temu je društvo s svojimi tekmovalci in
uporabo motokros prog na drugih območjih ter izjemnim
organizacijskim delom športnih delavcev in športnih
funkcionarjev, poseglo na svojem začetku po vidnih
tekmovalnih uspehih. V drugi polovici osemdesetih let po
državnih in republiških naslovih. Razmere za
zagotavljanje finančnih sredstev pa so društveno
organizacijo moto-krosa v minulem destletju tako globoko
pretresle, da je moralo društvo prenehati z to
dejavnostjo. Tako je društvo izvedelo svojo zadnjo
prireditev v motokrosu - consko dirko “Lemberg 1993”.
Usposobljenost društvenih
delavcev za organiziranje športnih tekmovalnih moštev
je izvirala iz vse bolj izkušenih kadrov in športnih
funkcionarjev, kot strokovnega dela članstva. To je
omogočilo organiziranje državnih in republiških
prvenstev ter turistično-rekreacijskih prireditev in
njihova visoka raven, je bil dodaten prispevek društva
razvoju slovenske avto moto organizacije. Nastanek in
razvoj rallya Saturnus je bila normalna nadgradnja
kadrovskih in organizacijskih moči društva. Zato je
bilo društvo in njihov najbolj aktiven del članov
deležen posebnih priznanj. Postali so nosilci najvišjih
plaket slovenske avto moto organizacije, njihovi
športniki pa tudi nosilci naslovov državnih in
republiških prvakov, za najvišje športne dosežke pa
prejemniki zlatih čelad.
V željah po nadaljni
bogatitvi in krepitvi avto moto športne dejavnosti, da
bi bila zanimiva za širše množice ljubiteljev avto
moto športa, so se v društvu, poleg avto rallyja in
motokrosa iskale tudi druge športne prireditve.
Obstoj 1600 m zaprte
peščene steze v Gornji Radgoni je vzpodbudilo naše
društvo in AMD Gornjo Radgono, da se je na tem športnem
objektu organiziral avto speedway, ki se v zadnjih
letih, vendar manjšem objektu na stadionu na Iliriji v
Ljubljani, ponovno oživlja.
Navdušenje za avto šport
v društvu ni poznalo meja, zato se je poleg hitrostnih
standardnih vozil razvila tudi ideja za hitrostne dirke formule
3. Cestno-hitrostne dirke s takrat razpoložljivimi
in opremljenimi vozili so bile tehnično in športno
preskromne, da bi zadovoljile naše avto športnike. Ker
ni bilo v Sloveniji primernega prostora za te hitre vrste
dirkalnikov, se je društvo povezalo z AMD Dinamo iz
Zagreba. Skupaj je bila 1976 leta organizirana
"Nagrada prijateljstva" na letališču na
otoku Krk za vozila formule 3 in druga hitrostna
športna vozila.
MOTOSKYRYNG je moto
sekcija organizirala v letih 1983 - 1986, kot odprto
prvenstvo. Prva prireditev je bila na stadionu Ilirije v
Ljubljani 26. 2. 1983, zadnja pa na hipodromu v Komendi
16. 12. 1986. Pravico nastopa so imeli vsi nosilci
vozniških licenc v motokrosu, smučarji pa so morali
biti starejši od 14 let. Promocijske vožnje tega
športa so bile izvedene tudi na zaledenelem Blejskem
jezeru in v Kranjski gori.
Od sodelovanja z drugimi
organizacijami se je trajno in najglobje razvilo
sodelovanje z AMD INA Reka in to predvsem na
organiziranju druženja članov obeh društev. Že leta
1976 sta se društvi pobratili in odmevi od tega dogodka
in vseh druženj odmevajo še do današnjih dni. To
druženje med člani društva, ki je bilo organizirano
vsako leto enkrat v organizaciji enega, drugič drugega
društva, je v vsej svoji širini potekalo vse do leta
1991, ko je že pripravljeno srečanje za dne 28.6.1991,
posvečeno 15-obletnici pobratenja, preprečilo hrumenje
tankov na cestah. Po osamosvojitvo so se stiki med
društvoma zožili na stike vodstev obeh društev in
iskanje novih področij skupnih interesov.
Poslovni sistem Slovenija
avto je bil ustanovitelj društva in glavni izvor
kadrovskih zmogljivosti društva in potrebnih materialnih
in finančnih sredstev za njegovo delovanje in razvoj. Ta
položaj je zasedal vse do osamosvojitve in prehoda v
tranzicijsko obdobje samostojne slovenske države. Tekom
minulega desetletja je ta poslovni sistem razpadel,
močno so se spremenili položaji posameznih enot, kar je
vplivalo tudi na potrebe teh gospodarskih enot po sicer
dolgoročnem delovanju društva za njihovo promocijo na
trgu. Iz celotnega poslovnega sistema so svoje
sodelovanje z društvom nadaljevale le organizacije:
Velo, TRG in Avtomerkur. Zunanje trgovinska organizacija
poslovnega sistema Slovenija avto - Avtoimpex pa se je,
glede na gospodarski pomen znamke vozil Škoda, odločila
za organiziranje svojega AMD “Avtoimpex-Škoda”, ki
pa se usmerja predvsem na področju
turistično-rekreativne dejavnosti in tovrstnih
prireditev.
Poseben pomen je imelo
sodelovanje s tovarno SATURNUS. Iz tega sodelovanja so
izšle prve društvene avtorally prireditve, ki so z
organizacijsko podporo AMD Slovenija avto prerasle v
mednarodno avto rally športno prireditev “RALLY
SATURNUS” in z vključitvijo drugih organizacij v
sedanjo avto rally športno prireditev za evropsko,
slovensko in avstrijsko prvenstvo. Letos bo ta prireditev
slavila 25 letnico. Vzporedno z razvojem te prireditve pa
se je ustanovilo še AMD Saturnus.
V obdobju ugašanja
delovanja poslovnega sistema Slovenija avto kot
gospodarske celote, je nastajala nova organizacija, ki je
temeljila na prodajno-servisnem programu znamke LADA.
Podobno kot se je v delo in razvoj društva vključeval
poslovni sistem Slovenija avto, je tudi v trgovski avto
branži specializirana gospodarska organizacija v
sodelovanju z društvom zasnovala svoj marketinški
program in v obliki rumeno-belega avto rally športnega
moštva uveljavila tržno promocijo osebnega vozila LADA.
S tem je bila zagotovljena podlago za obstoj društva v
letih 1994 – 1999, tudi v novih razmerah društvenega
delovanja.
V letu 1997 je društvo
vzpostavilo dolgoročno sodelovanje s POSLOVNIM SISTEMOM
IMOS. To sodelovanje je omogočilo premostitev prehodnih
razvojnih težav društva in izoblikovanje novega
programa društva, prilagojenega novim razmeram za delo
društva. To sodelovanje je rezultat, da smo lahko leta
1999 praznovali srebrni jubilej društva in uspešno
zakoračili v novo tisočletje.
Članstvo
Usmeritev društvene
dejavnosti v športno in turistično-rekreacijsko
dejavnost je povečalo zanimanje za včlanjevanje novih
članov v društvo in s tem v slovensko društveno avto
moto organiziranost. Z organizacijo prireditev kot tudi
udeležbo na njih in doseženimi uspehi je društvo
vplivalo odločujoče na vključevanje novih članov.
Mnogi od njih so postali aktivni člani pri izvjanju
programa in dejavnosti društva - organizatorji in
udeleženci avto moto prireditev, športni funkcionarji
idr. Visoka stopnja pripadnosti, zlasti aktivnih članov
in uspešnost pri izvajanju programa, je uveljavljanje
društva v javnosti močno pospeševalo. To je imelo za
posledico hitro številčno rast članstva društva in s
tem krepitev množičnosti slovenske avto moto
organizacije. Delovanje društva je postalo poznano
širom Slovenije, kar je tudi vplivalo na povečano
zanimanje ljubiteljev avto moto športa in drugih
voznikov motornih vozil za včlanjevanje v društvo in s
tem tudi v AMZS. Veliko novih članov je društvo
pridobilo tudi v sekcijah Saturnusa in na Vrhniki, kakor
tudi v Moto klubu v okviru motosekcije. Društvo je tako
kmalu preseglo dvatisoč članov. Največe število je
društvo doseglo v letu 1987 z 2.848 člani Po tem je
prišlo do že večkrat omenjene krize, ki se je na
članskem področju delovanja najbolj odrazila v letih
1991 – 1995, ko smo imeli samo še 1551 članov.
Povezovanje z novim pokrovitejem IMOS holdig D.D., ki nam
je omogočilo tudi nove društvene prostore, je pomenilo
novo rast tudi našega članstva, tako da imamo ob koncu
leta 2003 že preko 4.000 članov, kar nas
uvršča med deset člansko najštevilčnejših AMD v
Sloveniji. Natančnejše gibanje števila članov si
oglejte v preglednici, ki vam jo prestavljamo v
nadaljevanju. Pomembno je, da smo v začetku leta 2003
pričeli sodelovati tudi z AMD Avtoimpex-Škoda,
saj za njih opravljamo kompletni članski servis, kar
povečuje območje našega delovanja še na dodatnih 1.500
članov.
Društvo ima, s pomočjo
gospodarske družbe IMOS od leta 1997 nove prostore na
lokaciji: Bežigrajski dvor, v Ljubljani na Dunajski
56, kjer je organizirana in sodobno opremljena
društvena pisarna, za potrebe članstva, ki nudi članom
vse organizacijske in poslovne storitve iz programa AMZS
in asistenčnega zdravstvenega zavarovanja za tujino CORIS,
kar vse je podrobno predstavljeno na naših spletnih
straneh.
Tudi
naslednja področja dela so sestavni del AMD
Izobraževanje
kadrov
V društvu je bilo dano
področje kadrovskega in izobraževalnega dela, iz
katerega so izšli športni funkcionarji (ŠF) vseskozi
velika mera pozornosti. Med člani društva so bili
“rekrutirani” člani, ki so na to pridobili različne
licence ŠF. To so bili kadri, ki so nato prevzemali
odgovorne funkcije v društvu (predsedniki, člani
upravnega odbora, predsedniki sekcij, najaktivnejši
člani organizacijskih odborov posameznih tekmovanj, na
katerih so oprav-ljali funkcije: direktorjev dirk,
članov žirij, štarterjev, vodij posameznih hitrostnih
preizkušenj, izvajalcev tehničnih pregledov,
verifikacij, časomerilcev, totalizatorjev pa vse tja do
zavojnih sodnikov). Tako je posameznikom iz našega
društva uspelo, da so osnovne “range” licenc
nadgradili tudi z licencami FIM in FIA, kar je pomenilo
mednarodni status njihovega udejstvovanja na področju
moto in avto športa.
V začetnih letih obstoja
društva je imelo različne “range” licenc samo nekaj
deset članov. Arhivski seznami društva pa povedo, da je
društvo imelo v letu 1983 samo za področje avto
športov 67 ŠF, v letu 1988 pa že 107 ŠF s področij
avto moto športov. To število se je v letu 1990 še
povečalo na 110, ko je društvo imelo 34 ŠF za
področje moto krosa, 51 ŠF za področje avto športov
in 25 ŠF za področje časomerilstva v avto moto
športih. Ti športni funkcionarji so razpolagali z
licencami v naslednjih rangih: FIM licenco so imeli K.
Kregar., M. Kranj, A. Češnovar in B. Herodež; zvezni
rang sta imela J. Oblak in V. Savnik; republiški rang je
imelo 41 športnih funkcionarjev, 63 ŠF pa je imelo
društveni rang od tega eden za radijsko vodene modele.
Pomembno delo so ŠF
društva opravljali tudi vrsto let s takratnim občinskim
svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine
Ljubljana-Šiška, saj so bili angažirani kot
predavatelji in animatorji vzgoje na osnovnih šolah in
tudi drugje. Na prireditvah avtospeedwaya v zadnjih letih
pa se v ta namen pripravi poseben program, ki vsebuje
trening varne vožnje, spretnostne vožnje za gledalce,
preizkus varnostnega pasu idr. pri čemer sodeluje
društvo s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem
prometu Mestne občine Ljubljana. V vsem obdobju
delovanja društva so vodstveni kadri društva posebej
še ŠF sodelovali z organizacijami in organi tehnične
kulture. Temu pričajo tudi visoka priznanja, ki jih je
društvo prejelo s strani Zveze za tehnično kulturo.
Najbolj vztrajne in
zaslužne ŠF je potrebno omeniti tudi na tem novem
društvenem mediju. To so: R. Jan in M. Možina (oba
športna komisarja), R. Bergant in Z. Mencinger (oba
motokros), P. Kovačič (radijsko vodeni modeli), H.
Smrke, Ž. Modlic, D. Možina, E. Tešar in B. Vojščak
(avtošport). V letu 2001 sta slednje dva pridobila
komisarski rang, kjer se jima je pridružil še D.
Možina, novinca pa sta M. Levec in M. Možina.
Športni funkcionarji AMD
SA – I se veliko angažirajo tudi na področju
usposabljanja v novi Zvezi za avto šport Slovenije
– AŠ 2005, katere je bilo društvo soustanovitelj,
maja leta 2000. Znotraj te nove avtomobilističen
športne zveze potrebujemo kadrov, ki se želijo
udejstvivati kot organizatorji in izvajalci avto
športnih tekmovanj. Zato ste dobrodošli v našem
društvu tudi, če želite pridobiti in opravljati eno
izmed nalog uradnih oseb na tekmovanjih, ki so naslednje:
| Št |
Uradna oseba |
Minimalni rang-naziv |
Specialnost |
| 1 |
Predsednik ali član
žirije |
Komisar |
|
| 2 |
Direktor dirke |
Komisar |
|
| 3 |
Predsednik kom. za
homologacijo prog |
Komisar |
|
| 4 |
Tajnik prireditve |
Komisar |
|
| 5 |
Vodja verifikacijske
služebe |
Komisar |
|
| 6 |
Član verifikacijske
službe |
Sodnik/Sodnik-pomočnik |
|
| 7 |
Vodja varnosti * |
Komisar |
Varnost/promet |
| 8 |
Vodja časomerilske
službe ** |
Komisar |
Časomerilstvo |
| 9 |
Čaomerilec |
Sodnik-Časomerilec |
Časomerilstvo |
| 10 |
Tehnični komisar *** |
Tehnični komisar |
Tehnika |
| 11 |
Pomočnik tehničnega
komisarja |
Sodnik-tehnični,
Sod.-pom |
Tehnika |
| 12 |
ŠF za stike s tekm. in
vozn. |
Sodnik/komisar |
Tuj jezik/med.tek |
| 13 |
Sodn.v box-ih,v zap.
pros.za tek. vozila |
Sodnik/Sodnik-pomočnik |
|
| 14 |
Sodnik tekmovalne steze |
Sodnik/Sodnik-pomočnik |
|
| 15 |
Signalizator |
Sodnik/Sodnik-pomočnik |
|
| 16 |
Sodnik na cilju |
Sodnik |
|
| 17 |
Razsodnik |
Sodnik |
|
| 18 |
Štarter |
Sodnik |
|
| 19 |
Sodnik handicapa |
Sodnik |
|
| 20 |
Vodja gasilske službe
**** |
|
V sodel. z gas.or. |
| 21 |
Zdravstveno osebje ***** |
|
V sodel. z zdr.or. |
| 22 |
Drugo osebje in službe |
|
|
Časomerilstvo
V zvezi s tekmovanji se je
vse bolj uveljavljala panoga merjenja časov. Na
začetnih tekmovanjih, v drugi polovici sedemdesetih let,
se je merjenje časa opravljalo ročno, kasneje pa z
razvojem elektronike tudi elektronsko s pomočjo
fotocelic in podobno. To je bil tudi razlog, da so se
določeni športnih funkcionarji specializirali zgolj za
področje merjenja časov.
Turistično-rekreativna
dejavnost
Za zadovoljevanje potreb
članstva po razvedrilu so bili organizirani turistični
rallyji, katerih razvedrilna vsebina je razvidna iz
njihovih poimenovanj (Spoznavajmo lepote naše domovine,
V planinski set, Na Pohorje itd.) Osrednja družabna avto
prireditev je bila vsakoletno srečanje, ki je pogosto
vključevalo tudi turistični rally, s člani pobratnega
društva z Reke. Organizirani so bili izleti in ogledi
avto moto prireditev doma in na tujem, ogledi sejmov in
tovarn, srečanje na snegu, razne zabavne prireditve,
vključno z elitnim plesom, posebna srečanja ob
jubilejih.
V začetku devetdesetih
let so tudi takšne aktivnosti društva zamrle. Zaradi
težnje po obnovitvi družabnih in turističnih srečanj
je v letu 1992 vzniknila v društvu pobudo za
organiziranje Turističnega rallyja žensk kot “Medija
92”. Prireditelj tega rallyja je bila aktivna članica
AMD Slovenija avto, njegovo tehnično izvedbo pa je
prevzelo društvo s svojimi športnimi funkcionarji. Ta
rally je kasneje prešel v ženski turistični rally
“Gradovi na Slovenskem” in se pod tem imenom še
vedno občasno organizira.
Tehnična
kultura
Živahna dejavnost
društvenih avtomoto organizacij na širšem območju
Ljubljane, v kateri je sodelovala tudi društvo Slovenija
avto, hitro opremljanje občanov z osebnimi vozili in
motorji ter splošen dvig zanimanja, zlasti mladine in
mladih voznikov, za tehnično kulturo in avtomoto
prireditve na sploh, je v drugih polovici sedemdesetih
let sprožila zamisli in aktivnosti za zgraditev STADIONA
TEHNIČNE KULTURE v Ljubljani na območju sotočja
Ljubljanice in Save.
Program stadiona so
podprli tudi takratni mestni organi, vključno z Mestnim
svetom in njegovim izvršnim svetom. V te pripravljalne
aktivnosti sta se aktivno vključila tudi avtomoto
društvo in poslovni sistem Slovenija avto.
Pot do cilja so najprej
preprečili ukrepi gospodarske reforme na področju
investicij, kasneje pa so se okrepili interesi
okoljenarstvenikov, kmetijcev, gradnja čistilne
naprave... . Vsi ti dogodki so omejevali in tudi
dokončno preprečili uresničevanje tega podjetja.
Društvo je bilo aktivno
tudi pri pripravah drugih možnih lokacij za izgradnjo
dirkališč: Voklo, Skaručna, Dragomelj, Sp. Gameljne,
gramoznica pri Mengšu Grosuplje, Vrhnika, Škofljica,
Barje… . Pri tem nikoli nismo gledali, da bi zagotovili
samo svoje, dirkaške potrebe, ampak nam je bilo vedno
vodilo, da mora biti tak objekt več namenski. Na njem
morajo imeti mesto avto šole, treningi varne vožnje,
testi vozil in njihove opreme in pa tudi možnosti za
druge športe: rolerji, kotalkarji, kolesarji… . Tak
objekt Ljubljana in nenazadnje država Slovenija
porebuje, zato bomo še nadalje spodbujali napore, da se
zgradi za celotno to dejavnost primeren objekt.
Članstvo
od ustanovitve do danes
- 1975 214
članov
- 1976 248
članov
- 1977 637
članov
- 1978 1247
članov
- 1979 1401
član
- 1980 1593
članov
- 1981 1674
članov
- 1982 2066
članov
- 1983 2103
člani
- 1984 2266
članov
- 1985 2045
članov
- 1986 2417
članov
- 1987 2848
članov
- 1988 2564
članov
|
- 1989 2346
članov
- 1990 2187
članov
- 1991 2663
članov
- 1992 2167
članov
- 1993 1849
članov
- 1994 1625
članov
- 1995 1551
članov
- 1996 1482
članov
- 1997 1732
članov
- 1998 2029
članov
- 1999 2222
članov
- 2000 2832
članov
- 2001 3240
članov
- 2002 3386
članov
- 2003 4005
članov
|
Nosilci funkcij v AMD Slovenija
avto-Imos;
Volilni
občni zbor društva za mandatno obdobje 2001-2005 je bil
18. 12. 2001, na katerem so bili izvoljeni naslednji
organi:
- UPRAVNI ODBOR:
- - predsednik
Viktor Levec
- - podpredsednik
Gortan Dobrila
- - tajnik Davorin
Možina
- - člani Božidar
Alič, Dušan Benedik, Robert Pangeršič, Franc
Podgoršek, Borut Smrdelj,
- Danijel Starman
- NADZORNI ODBOR:
- - predsednik Miran
Šubic
- - člana Janko
Možina, Slavka Tešar
- ČASTNO
RAZSODIŠČE:
- - predsednik Jurij
Plavc
- - člana Roman
Jan, Edvin Tešar
Pregled
individualnih funkcij čez celotni obstoj društva:
- Predsedniki:
- Mandat
1974-1979 Božidar Alič
- mandat
1979-1981 Marko Rajner
- mandat
1981-1985 Janez Česen
- mandat
1985-1989 Marjan Habič
- mandat
1989-1993 Stane Medja
- mandat
1993-1997 Davorin Možina
- mandat
1997-2001 Viktor Levec
- mandat 2001-
Viktor Levec
|
- Sekretarji
(tajniki):
- mandat
1974-1975 Ljubo Stojanovi
- mandat
1975-1979 Janez Deisinger
- mandat
1979-1980 Viktor Zadnik
- mandat
1980-1983 Alojz Česen
- mandat
1984-1985 Slavka Mikuž
- mandat
1985-1992 Anton Nanut
- mandat
1992-1995 Roman Jan
- mandat
1997-2001 Davorin Možina
- mandat 2001-
Davorin Možina
|
- Priznanja AMD SA
so do leta 2001 prejeli:
- Častni član
društva: Božidar Alič, Janez Kunaver
- Plaketa:
Božidar Alič, Herta Kočar, Jakob Jesih, Janez
Kunaver, Janez Česen, Danilo Kovačič, Roman
Kokalj, Janez Oblak, Tanja Zorko, Helena Smrke,
Janez Deisinger
- Priznanje:
Marjan Habič, Janez Jeromen, Janez Kožar, Dunja
Špendal, Stane Medja, Karel Kregar, Nedeljko
Radulovič, Rajka Dremelj, Matevž Weilb,
Gabrijel Kušar, Janez Zdešar, Helena Smrke,
Slavka Tešar, Tanja Zorko, Herta Kočar, Žarko
Modlic, Edvin Tešar, Slavko Rus, Vinko Savnik,
Brane KYzmič, Andrej Vidic, Dušan Benedik,
Alič Božidar, Slavka Mikuž, Anton Nanut, Roman
Jan, Vladimir Stankovič, Robert Pangeršič,
Bojan Žlender, Sergio Smajla, AMD INA Reka,
ZOTKS, IMOS investicijske gradnje d.d., PETROL
d.d., ZAVAROVALNICA TRIGLAV - OE Ljubljana, VELO
d.o.o., Zavarovalniška hiša SLOVENICA, Filiala
Ljubljana.
|
| . |
| . |
| . |
| . |
| . |
| . |
| . |
| . |
| . |
| . |
| . |
| . |
| . |
| . |
 |
| . |
| . |
 |
| . |
| . |
 |
| . |
| . |
 |
| . |
| . |
 |
| . |
| . |
 |
| . |
| . |
 |
| . |
| . |
 |
| . |
| . |
 |
| . |
| . |
 |
| . |
| . |
 |
| . |
| . |
 |
| . |
| . |
 |
| . |
| . |
 |
| . |
| . |
 |
| . |
| . |
 |
| |
 |
| . |
| . |
 |
| . |
| . |
 |
| . |
| |
|