Če ste poznavalec našega društva ali celo njegov sedanji ali nekdanji član, vas prosimo, da si ogledate ta naš zgodovinski presek dela društva, poveste svoje mnenje ali pripravite svoj prispevek. Ob enem se opravičujemo vsem, ki jih nismo poimenovali v našem delu. Verjetno se strinjate, da je težko samo po nepopolnih arhivskih dokumentih pripraviti v celoti objektivno informacijo. Dobrodošli ste tudi v naših društvenih prostorih, kjer se o zgodovini ali sedanjem delu društva lahko neposreno pogovorimo.

Za vaše sodelovanje se toplo proporočamo in vam pošiljamo

Lep pozdrav!

Tajnik AMD SA–I

Davorin Možina

Sprehod skozi 30 let (1974-2004)

AMD SLOVENIJA AVTO – IMOS je bil ustanovljen 19. decembra 1974. Eden od “krivcev” za to je bil dolgotetni generalni direktor Podjetja Slovenija avto Božidar Alič. Poglejmo kaj je povedal o ustanovitvi našega društva in o njegovem razvoju:

V začetku sedemdesetih let je v odsotnosti odmevnejših avto športnih prireditev med vozniki osebnih vozil obstojalo precejšne zanimanje za turistično-rekreacijske vožnje in avto moto prireditve. Takratni avto moto park, ki je temeljil predvsem na vozilih domače proizvodnje (Zastava, IMV, Tomos idr.) in omejenim številom uvoženih kakovostnih osebnih vozil in motorjev, tudi ni omogočal, da bi avto šport v Sloveniji dohiteval avto moto šport zahodnih evropskih držav. Zato se je voznike in njihove želje po javnih prireditvah usmerjalo v veliki meri v druženja na turistično-rekreacijskih prireditvah.

Ena od bolj odmevnih turistično-rekreacijskih prireditev takratnega obdobja je bil ABS-RALLY (rally avto branže Slovenije). Organizirali sta ga poleti 1974 podjetji Slovenija avto in Saturnus, ki sta bili tudi poslovno tesno povezani. Veliko zanimanje zanj in njegov potek od Ljubljane preko Dolenjske in Bele krajine do zaključka na Polževem, je pustil med udeleženci in organizatorji globoka doživetja in spomine. Na tej podlagi se je porodila želja in potreba med delavci Slovenija avto po organiziranosti v društveno avto moto organizacijo.

Avtomoto društva in AMZS kot zveza teh društev so ponujala za takratrne razmere širok program dejavnosti, v katerem so lahko avtomobilisti in motoristi uresničevali številne svoje želje in interese. Izobraževanje voznikov v avto šolah, intervencijske pomoči na cestah, razne storitve na prometnih sredstvih, avtomoto šport, turistično-rekreativne aktivnosti, organiziranje avto moto prireditev idr.

V teh letih je po splošnem mnenju avto in moto šport zaostajal za potrebami mladih voznikov, ki se niso mogli zadovoljiti v turistično-rekreativnih dejavnostih in v nastopih na premajhnem številu športnih prireditev in svojimi športnimi nastopi na njih. V tem obdobju je bilo namreč v avto moto organiziracijah v Sloveniji, kljub naporom zlasti v avto moto društvih, preskromno število športnih prireditev pa tudi splošna organiziranost avto športa in tekmovalnih ekip, je bila razmeroma slabo razvita. To je še posebej veljalo za cestno-hitrostni in rally šport. Vse to je imelo za posledico preslabo razvitost avto športa.

Hitrejši razvoj avto moto športa v Sloveniji so v tem obdobju ovirale in zadrževale tudi neugodne razmere na področju razpoložljivih finančnih sredstev, ki bi lahko bila na razpolago za avto moto šport. Sredstva, ki so bila na razpolago za šport v Sloveniji niso mogla, glede na razvitost slovenskega športa, omogočiti delo in dejavnosti avto moto športu potrebna finančna sredstva. Sama društva pa niso mogla iz svojih virov (članarina, avtošola, slabo razvite dejavnosti gospodarskega značaja) zagotoviti tolikšna srdstva, da bi lahko zadostila velikim potrebam in željam mladih voznikov po opremljanju njihovih športnih vozil in organiziranju športnih prireditev. Gospodarstvo, zlasti tisti del, ki je bil vezan na proizvodnjo in trgovanje z vozili in njihovo opremo pa ni imel pravega posluha za vlaganje v avto moto šport. Vse to je v veliki meri veljajo tudi za območje Ljubljane.

Takšne razmere v avto moto organiziranosti in programski usmerjenosti obstoječih društev v Ljubljani (avto šole, speedway, karting idr.) in potreba po hitrejšem razvoju društvene avto moto dejavnosti na eni strani, ter močna trgovska pozicija podjetja Slovenija avto na prodajnem trgu osebnih vozil in motornih dvokoles na drugi strani, so ob močni podpori tudi delovnega kolektiva Saturnus sprožile pobude in odločitev za ustanovitev avto moto društva. V podjetju Slovenija avto je namreč dozorelo spoznanje, da je tržni, marketinški interes in moralna dolžnost te trgovsko-servisne organizacije, da pomaga na področju avto moto športa in turistično-rekreacijskih dejavnosti.

Takšna usmeritev gospodarske organizacije Slovenija avto, kateri je v avto moto združenju jugoslovanske trgovine, pripadal po organiziranosti, razširjenosti in gospodarski učinkovisti, vodilni položaj, je bila uresničena 19. decembra 1974. Odtlej pa do danes je društvo zakoračilo v 28. leto svojega obstoja.

Družbeno okolje v društveni avto moto organiziranosti na območju Ljubljane in poslovne odločitve podjetja Slovenija avto, za poseg v to organiziranost, so tudi odločile programske usmeritve delovanja nove društvene organizacije v Ljubljani, hkrati pa tudi ime nove organizacije: AVTO MOTO DRUŠTVO SLOVENIJA AVTO.

Glede na to, da je v prostoru Ljubljane izostajal pomemben del avto športne dejavnosti, hkrati pa potreba po le-teh in da so bile izobraževalne dejavnost in šolanje novih vozikov v Ljubljani močno razvite v že obstoječih avto moto društvih, se je dejavnost novega društva programsko usmerila na eni strani v turistično-rekreacijsko dejavnost, na drugi strani pa v športno smer disciplin, ki na območju Ljubljane niso bile posebej razvite: avtorally in motokros. To se je tudi ujemalo z notranjo organizacijo podjetja Slovenija avto, ki je poslovalo ob širokem programu tudi z osebnimi vozili in motornimi dvokolesi. V svojem ustanovitvenem programu je društvo nudilo svojim članom tudi udejstvovanje na drugih interesnih področjih (radiovodeni avtomodeli, karting). Le-te pa so zaradi premočnega razvoja avto moto športnih dejavnosti v društvu razmeroma zgodaj zamrle.

Avtorally in motokros Ljubljane sta hitro posegla po republiških in državnih športnih naslovih. Ljubljana je tako dobila novi športni področji. V nadaljnem razvoju se je iz te “matične” organizacije v Ljubljani okrepila avto športna organiziranost, saj so bile potrebe Ljubljane v tem športu tolikšne, da jih društvo samo ni več moglo uresničevati. Nastali sta novi društvi AK Olimpija in ARD Hompas-Hertz. Delovni in organizacijski vložek društvenih, športnih in organizacijskih delavcev v AMD SA je v največji meri njihove uspešnosti izražen v nastanku in razvijanju elitne mednarodne avto športne prireditve: RALLY SATURNUS.

Takšna programska usmeritev je vzdržala vse do današnjih dni. V letih svojega delovanja je društvo doživljalo izjemne vzpone in tudi padce. V razvojno krizo je društvo vstopilo z osamosvojitvijo Slovenije, skupno s celotnim slovenskim gospodarstvom kot pomembnim finančnim virom. V tem procesu je tudi izostal dolgoročen finančni vir poslovnega sistema Slovenija avta. Tudi to obdobje je društvo preživelo zahvaljujoč najprej z vključitvijo podjetja LADE v športni program društva, kasneje pa organizacijski, materialni in finančni podpori poslovnega sistema IMOS. Tako se je društvo v letu 1997 preimenovalo v: AMD SLOVENIJA AVTO - IMOS.

Povzetek iz almanaha "Delo" za leto 1996

“Sezona 1995 je bila za slovenski rally zgodovinska. Idrijčan D. Pelhan je s sovoznikom Miranom Kacinom (GOLF Rally G 60) kot prvi slovenec zapeljal na cilj slovitega rallyja Monte Carlo ... Za čast sta se potegovali še dve slovenski posadki: Mi}o Milosavljević-Matjaž Meglič (Lada Samara) sicer ni nastopila v finalnem delu, na koncu pa sta bila stota. Aleš Černivec in Rajko Starman (Lanchia delta int.), pa sta imela hude tehnične težave .... tako da nista startala.”

Iz tega besedila se lahko ugotovi, da so bili na tem svetovno znanem rallyju od šestih slovencev, kar trije iz AMD Slovenija avto - IMOS. Posadki Milosavljevića pa je bila storjena tudi krivica, saj jima je organizator sporočil, da sta po prvem delu 101., naknadno pa je bilo ugotovljeno, da sta se plasirala na 100. mesto. To je pomenilo, da sta imela pravico nastopa tudi v finalnem delu. Ker sta že odpotovala domov, sta za to prepozno izvedela.

Športni tekmovalci avto rallyja na območju Slovenije so bili v obodbju ustanovitve društva v pretežni večini samorastniški športni navdušenci, ki pa niso imeli dovolj trdne finančne opore v društvih in svoji zvezi. Zato v takratnih državnih prvenstvih Jugoslavije niso mogli igrati, kljub svoji srčnosti in športnemu duhu, vidnejše vloge. Liste državnih prvenstev so se, celo z naslovi državnih prvakov, prvič napolnile, ko je na športno sceno stopilo AMD Slovenija avto. Vse do leta 1991, ko je razpadla Jugoslavija in so s tem prenehala organiziranja jugoslovanskih državnih prvenstev v avto rallyju, je slovenskemu rally športu pripadala vodilna vloga.

Podobno vzpodbudo za razvoj športnih aktivnosti je dalo društvo v širši prostor Ljubljane, v športni disciplini motokrosa. Ta je bil le ob večjih centrih tega športa (Orehova vas, Tržič idr.). Omejen vpliv na razvoj motokrosa v širšem slovenskem prostoru je bil pogojen s pomanjkanjem lokalnega tekmovališča za motokros. Ovire za izgradnjo lastnega motokros štadiona so bile tolikšne, da so bile za društvene moči nepremostljive in tolikšne, da do njegove realizacije ni nikoli prišlo. Kljub temu je društvo s svojimi tekmovalci in uporabo motokros prog na drugih območjih ter izjemnim organizacijskim delom športnih delavcev in športnih funkcionarjev, poseglo na svojem začetku po vidnih tekmovalnih uspehih. V drugi polovici osemdesetih let po državnih in republiških naslovih. Razmere za zagotavljanje finančnih sredstev pa so društveno organizacijo moto-krosa v minulem destletju tako globoko pretresle, da je moralo društvo prenehati z to dejavnostjo. Tako je društvo izvedelo svojo zadnjo prireditev v motokrosu - consko dirko “Lemberg 1993”.

Usposobljenost društvenih delavcev za organiziranje športnih tekmovalnih moštev je izvirala iz vse bolj izkušenih kadrov in športnih funkcionarjev, kot strokovnega dela članstva. To je omogočilo organiziranje državnih in republiških prvenstev ter turistično-rekreacijskih prireditev in njihova visoka raven, je bil dodaten prispevek društva razvoju slovenske avto moto organizacije. Nastanek in razvoj rallya Saturnus je bila normalna nadgradnja kadrovskih in organizacijskih moči društva. Zato je bilo društvo in njihov najbolj aktiven del članov deležen posebnih priznanj. Postali so nosilci najvišjih plaket slovenske avto moto organizacije, njihovi športniki pa tudi nosilci naslovov državnih in republiških prvakov, za najvišje športne dosežke pa prejemniki zlatih čelad.

V željah po nadaljni bogatitvi in krepitvi avto moto športne dejavnosti, da bi bila zanimiva za širše množice ljubiteljev avto moto športa, so se v društvu, poleg avto rallyja in motokrosa iskale tudi druge športne prireditve.

Obstoj 1600 m zaprte peščene steze v Gornji Radgoni je vzpodbudilo naše društvo in AMD Gornjo Radgono, da se je na tem športnem objektu organiziral avto speedway, ki se v zadnjih letih, vendar manjšem objektu na stadionu na Iliriji v Ljubljani, ponovno oživlja.

Navdušenje za avto šport v društvu ni poznalo meja, zato se je poleg hitrostnih standardnih vozil razvila tudi ideja za hitrostne dirke formule 3. Cestno-hitrostne dirke s takrat razpoložljivimi in opremljenimi vozili so bile tehnično in športno preskromne, da bi zadovoljile naše avto športnike. Ker ni bilo v Sloveniji primernega prostora za te hitre vrste dirkalnikov, se je društvo povezalo z AMD Dinamo iz Zagreba. Skupaj je bila 1976 leta organizirana "Nagrada prijateljstva" na letališču na otoku Krk za vozila formule 3 in druga hitrostna športna vozila.

MOTOSKYRYNG je moto sekcija organizirala v letih 1983 - 1986, kot odprto prvenstvo. Prva prireditev je bila na stadionu Ilirije v Ljubljani 26. 2. 1983, zadnja pa na hipodromu v Komendi 16. 12. 1986. Pravico nastopa so imeli vsi nosilci vozniških licenc v motokrosu, smučarji pa so morali biti starejši od 14 let. Promocijske vožnje tega športa so bile izvedene tudi na zaledenelem Blejskem jezeru in v Kranjski gori.

Od sodelovanja z drugimi organizacijami se je trajno in najglobje razvilo sodelovanje z AMD INA Reka in to predvsem na organiziranju druženja članov obeh društev. Že leta 1976 sta se društvi pobratili in odmevi od tega dogodka in vseh druženj odmevajo še do današnjih dni. To druženje med člani društva, ki je bilo organizirano vsako leto enkrat v organizaciji enega, drugič drugega društva, je v vsej svoji širini potekalo vse do leta 1991, ko je že pripravljeno srečanje za dne 28.6.1991, posvečeno 15-obletnici pobratenja, preprečilo hrumenje tankov na cestah. Po osamosvojitvo so se stiki med društvoma zožili na stike vodstev obeh društev in iskanje novih področij skupnih interesov.

Poslovni sistem Slovenija avto je bil ustanovitelj društva in glavni izvor kadrovskih zmogljivosti društva in potrebnih materialnih in finančnih sredstev za njegovo delovanje in razvoj. Ta položaj je zasedal vse do osamosvojitve in prehoda v tranzicijsko obdobje samostojne slovenske države. Tekom minulega desetletja je ta poslovni sistem razpadel, močno so se spremenili položaji posameznih enot, kar je vplivalo tudi na potrebe teh gospodarskih enot po sicer dolgoročnem delovanju društva za njihovo promocijo na trgu. Iz celotnega poslovnega sistema so svoje sodelovanje z društvom nadaljevale le organizacije: Velo, TRG in Avtomerkur. Zunanje trgovinska organizacija poslovnega sistema Slovenija avto - Avtoimpex pa se je, glede na gospodarski pomen znamke vozil Škoda, odločila za organiziranje svojega AMD “Avtoimpex-Škoda”, ki pa se usmerja predvsem na področju turistično-rekreativne dejavnosti in tovrstnih prireditev.

Poseben pomen je imelo sodelovanje s tovarno SATURNUS. Iz tega sodelovanja so izšle prve društvene avtorally prireditve, ki so z organizacijsko podporo AMD Slovenija avto prerasle v mednarodno avto rally športno prireditev “RALLY SATURNUS” in z vključitvijo drugih organizacij v sedanjo avto rally športno prireditev za evropsko, slovensko in avstrijsko prvenstvo. Letos bo ta prireditev slavila 25 letnico. Vzporedno z razvojem te prireditve pa se je ustanovilo še AMD Saturnus.

V obdobju ugašanja delovanja poslovnega sistema Slovenija avto kot gospodarske celote, je nastajala nova organizacija, ki je temeljila na prodajno-servisnem programu znamke LADA. Podobno kot se je v delo in razvoj društva vključeval poslovni sistem Slovenija avto, je tudi v trgovski avto branži specializirana gospodarska organizacija v sodelovanju z društvom zasnovala svoj marketinški program in v obliki rumeno-belega avto rally športnega moštva uveljavila tržno promocijo osebnega vozila LADA. S tem je bila zagotovljena podlago za obstoj društva v letih 1994 – 1999, tudi v novih razmerah društvenega delovanja.

V letu 1997 je društvo vzpostavilo dolgoročno sodelovanje s POSLOVNIM SISTEMOM IMOS. To sodelovanje je omogočilo premostitev prehodnih razvojnih težav društva in izoblikovanje novega programa društva, prilagojenega novim razmeram za delo društva. To sodelovanje je rezultat, da smo lahko leta 1999 praznovali srebrni jubilej društva in uspešno zakoračili v novo tisočletje.

Članstvo

Usmeritev društvene dejavnosti v športno in turistično-rekreacijsko dejavnost je povečalo zanimanje za včlanjevanje novih članov v društvo in s tem v slovensko društveno avto moto organiziranost. Z organizacijo prireditev kot tudi udeležbo na njih in doseženimi uspehi je društvo vplivalo odločujoče na vključevanje novih članov. Mnogi od njih so postali aktivni člani pri izvjanju programa in dejavnosti društva - organizatorji in udeleženci avto moto prireditev, športni funkcionarji idr. Visoka stopnja pripadnosti, zlasti aktivnih članov in uspešnost pri izvajanju programa, je uveljavljanje društva v javnosti močno pospeševalo. To je imelo za posledico hitro številčno rast članstva društva in s tem krepitev množičnosti slovenske avto moto organizacije. Delovanje društva je postalo poznano širom Slovenije, kar je tudi vplivalo na povečano zanimanje ljubiteljev avto moto športa in drugih voznikov motornih vozil za včlanjevanje v društvo in s tem tudi v AMZS. Veliko novih članov je društvo pridobilo tudi v sekcijah Saturnusa in na Vrhniki, kakor tudi v Moto klubu v okviru motosekcije. Društvo je tako kmalu preseglo dvatisoč članov. Največe število je društvo doseglo v letu 1987 z 2.848 člani Po tem je prišlo do že večkrat omenjene krize, ki se je na članskem področju delovanja najbolj odrazila v letih 1991 – 1995, ko smo imeli samo še 1551 članov. Povezovanje z novim pokrovitejem IMOS holdig D.D., ki nam je omogočilo tudi nove društvene prostore, je pomenilo novo rast tudi našega članstva, tako da imamo ob koncu leta 2003 že preko 4.000 članov, kar nas uvršča med deset člansko najštevilčnejših AMD v Sloveniji. Natančnejše gibanje števila članov si oglejte v preglednici, ki vam jo prestavljamo v nadaljevanju. Pomembno je, da smo v začetku leta 2003 pričeli sodelovati tudi z AMD Avtoimpex-Škoda, saj za njih opravljamo kompletni članski servis, kar povečuje območje našega delovanja še na dodatnih 1.500 članov.

Društvo ima, s pomočjo gospodarske družbe IMOS od leta 1997 nove prostore na lokaciji: Bežigrajski dvor, v Ljubljani na Dunajski 56, kjer je organizirana in sodobno opremljena društvena pisarna, za potrebe članstva, ki nudi članom vse organizacijske in poslovne storitve iz programa AMZS in asistenčnega zdravstvenega zavarovanja za tujino CORIS, kar vse je podrobno predstavljeno na naših spletnih straneh.

Tudi naslednja področja dela so sestavni del AMD

Izobraževanje kadrov

V društvu je bilo dano področje kadrovskega in izobraževalnega dela, iz katerega so izšli športni funkcionarji (ŠF) vseskozi velika mera pozornosti. Med člani društva so bili “rekrutirani” člani, ki so na to pridobili različne licence ŠF. To so bili kadri, ki so nato prevzemali odgovorne funkcije v društvu (predsedniki, člani upravnega odbora, predsedniki sekcij, najaktivnejši člani organizacijskih odborov posameznih tekmovanj, na katerih so oprav-ljali funkcije: direktorjev dirk, članov žirij, štarterjev, vodij posameznih hitrostnih preizkušenj, izvajalcev tehničnih pregledov, verifikacij, časomerilcev, totalizatorjev pa vse tja do zavojnih sodnikov). Tako je posameznikom iz našega društva uspelo, da so osnovne “range” licenc nadgradili tudi z licencami FIM in FIA, kar je pomenilo mednarodni status njihovega udejstvovanja na področju moto in avto športa.

V začetnih letih obstoja društva je imelo različne “range” licenc samo nekaj deset članov. Arhivski seznami društva pa povedo, da je društvo imelo v letu 1983 samo za področje avto športov 67 ŠF, v letu 1988 pa že 107 ŠF s področij avto moto športov. To število se je v letu 1990 še povečalo na 110, ko je društvo imelo 34 ŠF za področje moto krosa, 51 ŠF za področje avto športov in 25 ŠF za področje časomerilstva v avto moto športih. Ti športni funkcionarji so razpolagali z licencami v naslednjih rangih: FIM licenco so imeli K. Kregar., M. Kranj, A. Češnovar in B. Herodež; zvezni rang sta imela J. Oblak in V. Savnik; republiški rang je imelo 41 športnih funkcionarjev, 63 ŠF pa je imelo društveni rang od tega eden za radijsko vodene modele.

Pomembno delo so ŠF društva opravljali tudi vrsto let s takratnim občinskim svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Ljubljana-Šiška, saj so bili angažirani kot predavatelji in animatorji vzgoje na osnovnih šolah in tudi drugje. Na prireditvah avtospeedwaya v zadnjih letih pa se v ta namen pripravi poseben program, ki vsebuje trening varne vožnje, spretnostne vožnje za gledalce, preizkus varnostnega pasu idr. pri čemer sodeluje društvo s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Ljubljana. V vsem obdobju delovanja društva so vodstveni kadri društva posebej še ŠF sodelovali z organizacijami in organi tehnične kulture. Temu pričajo tudi visoka priznanja, ki jih je društvo prejelo s strani Zveze za tehnično kulturo.

Najbolj vztrajne in zaslužne ŠF je potrebno omeniti tudi na tem novem društvenem mediju. To so: R. Jan in M. Možina (oba športna komisarja), R. Bergant in Z. Mencinger (oba motokros), P. Kovačič (radijsko vodeni modeli), H. Smrke, Ž. Modlic, D. Možina, E. Tešar in B. Vojščak (avtošport). V letu 2001 sta slednje dva pridobila komisarski rang, kjer se jima je pridružil še D. Možina, novinca pa sta M. Levec in M. Možina.

Športni funkcionarji AMD SA – I se veliko angažirajo tudi na področju usposabljanja v novi Zvezi za avto šport Slovenije – AŠ 2005, katere je bilo društvo soustanovitelj, maja leta 2000. Znotraj te nove avtomobilističen športne zveze potrebujemo kadrov, ki se želijo udejstvivati kot organizatorji in izvajalci avto športnih tekmovanj. Zato ste dobrodošli v našem društvu tudi, če želite pridobiti in opravljati eno izmed nalog uradnih oseb na tekmovanjih, ki so naslednje:

Časomerilstvo

V zvezi s tekmovanji se je vse bolj uveljavljala panoga merjenja časov. Na začetnih tekmovanjih, v drugi polovici sedemdesetih let, se je merjenje časa opravljalo ročno, kasneje pa z razvojem elektronike tudi elektronsko s pomočjo fotocelic in podobno. To je bil tudi razlog, da so se določeni športnih funkcionarji specializirali zgolj za področje merjenja časov.

Turistično-rekreativna dejavnost

Za zadovoljevanje potreb članstva po razvedrilu so bili organizirani turistični rallyji, katerih razvedrilna vsebina je razvidna iz njihovih poimenovanj (Spoznavajmo lepote naše domovine, V planinski set, Na Pohorje itd.) Osrednja družabna avto prireditev je bila vsakoletno srečanje, ki je pogosto vključevalo tudi turistični rally, s člani pobratnega društva z Reke. Organizirani so bili izleti in ogledi avto moto prireditev doma in na tujem, ogledi sejmov in tovarn, srečanje na snegu, razne zabavne prireditve, vključno z elitnim plesom, posebna srečanja ob jubilejih.

V začetku devetdesetih let so tudi takšne aktivnosti društva zamrle. Zaradi težnje po obnovitvi družabnih in turističnih srečanj je v letu 1992 vzniknila v društvu pobudo za organiziranje Turističnega rallyja žensk kot “Medija 92”. Prireditelj tega rallyja je bila aktivna članica AMD Slovenija avto, njegovo tehnično izvedbo pa je prevzelo društvo s svojimi športnimi funkcionarji. Ta rally je kasneje prešel v ženski turistični rally “Gradovi na Slovenskem” in se pod tem imenom še vedno občasno organizira.

Tehnična kultura

Živahna dejavnost društvenih avtomoto organizacij na širšem območju Ljubljane, v kateri je sodelovala tudi društvo Slovenija avto, hitro opremljanje občanov z osebnimi vozili in motorji ter splošen dvig zanimanja, zlasti mladine in mladih voznikov, za tehnično kulturo in avtomoto prireditve na sploh, je v drugih polovici sedemdesetih let sprožila zamisli in aktivnosti za zgraditev STADIONA TEHNIČNE KULTURE v Ljubljani na območju sotočja Ljubljanice in Save.

Program stadiona so podprli tudi takratni mestni organi, vključno z Mestnim svetom in njegovim izvršnim svetom. V te pripravljalne aktivnosti sta se aktivno vključila tudi avtomoto društvo in poslovni sistem Slovenija avto.

Pot do cilja so najprej preprečili ukrepi gospodarske reforme na področju investicij, kasneje pa so se okrepili interesi okoljenarstvenikov, kmetijcev, gradnja čistilne naprave... . Vsi ti dogodki so omejevali in tudi dokončno preprečili uresničevanje tega podjetja.

Društvo je bilo aktivno tudi pri pripravah drugih možnih lokacij za izgradnjo dirkališč: Voklo, Skaručna, Dragomelj, Sp. Gameljne, gramoznica pri Mengšu Grosuplje, Vrhnika, Škofljica, Barje… . Pri tem nikoli nismo gledali, da bi zagotovili samo svoje, dirkaške potrebe, ampak nam je bilo vedno vodilo, da mora biti tak objekt več namenski. Na njem morajo imeti mesto avto šole, treningi varne vožnje, testi vozil in njihove opreme in pa tudi možnosti za druge športe: rolerji, kotalkarji, kolesarji… . Tak objekt Ljubljana in nenazadnje država Slovenija porebuje, zato bomo še nadalje spodbujali napore, da se zgradi za celotno to dejavnost primeren objekt.

Članstvo od ustanovitve do danes

Nosilci funkcij v AMD Slovenija avto-Imos;

Volilni občni zbor društva za mandatno obdobje 2001-2005 je bil 18. 12. 2001, na katerem so bili izvoljeni naslednji organi:

UPRAVNI ODBOR:

- predsednik Viktor Levec

- podpredsednik Gortan Dobrila

- tajnik Davorin Možina

- člani Božidar Alič, Dušan Benedik, Robert Pangeršič, Franc Podgoršek, Borut Smrdelj,

Danijel Starman

NADZORNI ODBOR:

- predsednik Miran Šubic

- člana Janko Možina, Slavka Tešar

ČASTNO RAZSODIŠČE:

- predsednik Jurij Plavc

- člana Roman Jan, Edvin Tešar

Pregled individualnih funkcij čez celotni obstoj društva:

Priznanja AMD SA so do leta 2001 prejeli:

Častni član društva: Božidar Alič, Janez Kunaver

Plaketa: Božidar Alič, Herta Kočar, Jakob Jesih, Janez Kunaver, Janez Česen, Danilo Kovačič, Roman Kokalj, Janez Oblak, Tanja Zorko, Helena Smrke, Janez Deisinger

Priznanje: Marjan Habič, Janez Jeromen, Janez Kožar, Dunja Špendal, Stane Medja, Karel Kregar, Nedeljko Radulovič, Rajka Dremelj, Matevž Weilb, Gabrijel Kušar, Janez Zdešar, Helena Smrke, Slavka Tešar, Tanja Zorko, Herta Kočar, Žarko Modlic, Edvin Tešar, Slavko Rus, Vinko Savnik, Brane KYzmič, Andrej Vidic, Dušan Benedik, Alič Božidar, Slavka Mikuž, Anton Nanut, Roman Jan, Vladimir Stankovič, Robert Pangeršič, Bojan Žlender, Sergio Smajla, AMD INA Reka, ZOTKS, IMOS investicijske gradnje d.d., PETROL d.d., ZAVAROVALNICA TRIGLAV - OE Ljubljana, VELO d.o.o., Zavarovalniška hiša SLOVENICA, Filiala Ljubljana.