Temu bi lahko rekli nadvse neprijetna, zlasti pa umazana in vse prej kot dobrodošla situacija. Z njo se ne soočajo samo avanturisti, ki se za hobi radi podajo na malce nenavaden teren, temveč tudi povsem običajni vsakodnevni vozniki. Kombinacija deževnega vremena in priložnostnega parkiranja na prostem, kot so poroke, kmetijski sejmi, veselice ali drugi dogodki, lahko botruje temu, da bomo z vozilom obtičali, nikjer drugje kot, v blatu.  Zbrali smo nekaj praktičnih nasvetov, kako vozilo rešiti s takšne umazane situacije in ga zopet spraviti v pogon.

Preden se lotimo raznoraznih podvigov, je zelo priporočljivo, da najprej preverimo za kakšen teren pravzaprav gre. Po navadi največkrat naletimo na dve različni strukturi plasti, zaradi katerih naše vozilo lahko obtiči na mestu. Plitvo blato nastane takrat, ko na zemeljsko površino po krajšem obdobju suhega vremena, pade določena količina svežega dežja. Vrhnja plast tako postane mokra in  precej spolzka, kar pomeni, da se bodo kolesa ob poskusu speljevanja, posledično vrtela v prazno. Pod to tanko plastjo se bo po vsej verjetnosti nahajala trdnejša osnova, zaradi česar bomo kljub temu imeli nekaj možnosti, da se sčasoma premaknemo z enega mesta. Nasprotno pa nam globoko blato lahko povzroča precej večje preglavice. Če se je naše vozilo precej globoko pogreznilo vanj, obstaja velika možnost, da smo nasedli in bomo zato morali poiskati pomoč.

Če nam kje v bližini lahko kdo pomaga, ga prijazno prosimo za pomoč, pri tem pa upoštevamo nekaj osnovnih varnostnih nasvetov. V najboljšem primeru pomagače prosimo, da nam vozilo potisnejo od zadaj, saj imamo tako najboljši pregled pred sabo, popoln nadzor nad krmiljenjem, da ga usmerimo na varno mesto in pri tem ne tvegamo, da bomo koga povozili. Kot voznik smo dolžni zagotoviti, da pri tem nihče ne bo ogrožen in da je pred vozilom prosta pot. Rahlo pritisnemo na plin in se pri tem poskušamo upreti skušnjavi po povzročanju visokih vrtljajev. Vozilo bi se tako še globlje znašlo v blatu, ostali pa bili nedvomno deležni kakšnega blatnega tuša. Včasih pomaga, če izključimo elektronski sistem za nadzor stabilnosti vozila (če tega pri svojem vozilu še ne znamo, je to dobro preveriti), saj to lahko prepreči vrtenje koles. Tega lahko vsekakor zmanjšamo, če speljujemo v drugi prestavi, kar zlasti velja pri avtomatskih menjalnikih. Pospešujemo v kratkih intervalih, volan pa obračamo v smeri urinega kazalca in obratno, da gume na blatnem območju ponovno dobijo prijem. Če se vozilo prične premikati, ga poskušamo ohraniti v gibanju in tako doseči trdnejšo plast pod nami.

V kolikor v blatu obtičimo sami in nimamo v bližini nobenih pomagačev si lahko pomagamo z vrsto drugih načinov. Pod kolesa položimo nekaj manjših vej ali slame, v kolikor pa imamo na voljo kakšen kos lesa, bomo s tem precej lažje premaknili vozilo. V primeru, da se to ne obnese, bomo morali koristiti avtomobilske preproge, ki jih položimo pod sprednji rob zadnjih koles (ali prvih pri vozilu s pogonom na vsa štiri kolesa). Če se tudi ta možnost ne obnese, potem poskušamo znižati tlak v gumah. Tako se bo teža avtomobila porazdelila po večji površini, gume pa bodo imele posledično malce boljši oprijem.

Če imamo res tako smolo in nam vozilo dejansko nasede, bomo po vsej verjetnosti potrebovali vleko. Ko bo naše vozilo rešeno blata in na varnem mestu, poskrbimo, da bo tlak v gumah ponovno primeren za vožnjo. Na koncu pregledamo njegovo stanje in morebitne poškodbe, ki bi lahko pri celotni situaciji nastale bodisi na izpušni cevi ali rezervoarju za olje.