Če ste mnenja, da je promet v mestnih središčih trenutno za vas izjemno moteč, potem počakajte, da na ulice planejo avtonomna vozila, ki se bodo vozila po mestu zato, da bi se izognila zajetno visokim parkirninam v centru. In zakaj? Ker bodo lahko. Razen, če ne bo nemudoma prišlo do korekcije v sprejetih politikah.

»Ker je vožnja pri nižjih hitrostih cenejša, jo bodo samovozeča vozila prilagodila na polžjo hitrost in s tem pregnala čas,« je prepričan načrtovalec prometa  Adam Millard-Ball, profesor za okoljske študije na Univerzi v Kaliforniji. »Cene parkiranja so pogosto razlog, da ljudje raje uporabijo javni prevoz. Ker pa avtonomna vozila ne bodo potrebovala parkirnega mesta, se bodo vozila po mestu in s tem ustvarjala precejšnjo zmedo.«

Realen scenarij o blokadi robotiziranih vozil se po njegovem mnenju neizogibno približuje, saj bodo avtonomna oz. samovozeča vozila v naslednjih petih do dvajsetih letih postala nekaj povsem vsakdanjega. Millard-Ball je eden prvih raziskovalcev, ki so analizirali skupni učinek stroškov parkiranja in samovozečih vozil v mestnih središčih, kjer je cena in razpoložljivost parkirnih mest edino orodje za učinkovito omejitev vožnje z avtomobilom. Po njegovih ocenah na osnovi teorije iger in modela mikrosimulacije prometa bo v središču mesta San Francisco v najboljšem primeru samo 2 000 samovozečih vozil lahko upočasnilo promet na manj kot dve milji na uro.

»Za povzročanje težav je dovolj že manjšina tovrstnih vozil«, dodaja in poudari primere na letališčih, kjer vozniki s čim manjšo hitrostjo krožijo po območju za prihode, da bi se izognili plačilu parkirnine in hkrati prevozili čim krajšo razdaljo. Mesta bodo zaradi dražjih parkirnin v primerjavi s celotnimi stroški počasne vožnje s težavo rešila problem parkiranja avtonomnih vozil. Tudi če seštejemo stroške elektrike, amortizacijo, obrabe in vzdrževanja so ti za počasno vožnjo še vedno nižji od stroškov za parkiranje celo v manjših ameriških mestih. Razen, če to seveda ni popolnoma brezplačno. Millard-Ball prav tako poudarja, da je pri tej stvari težko pravno urediti namero same vožnje po mestu. Sprejeta zakonodaja sicer lahko predpisuje največji dovoljen čas 10 minut vožnje brez voznika, vendar pa vozilo lahko dejansko išče parkirno mesto.

In kakšno rešitev predlaga? Zaračunavanje v času prometnih konic, ki ima lahko različne oblike, v glavnem pa pomeni plačilo za uporabo. V Londonu morajo vozniki za vstop v mestno središče plačati znesek v višini 11,50 funtov (13 evrov), podobnega pristopa se poslužujejo tudi v mestih Singapur in Stockholm. Bolj dovršeni modeli bi lahko zaračunavali samo prevožene kilometre ali določitev različnih plačil za določene ulice. Ekonomisti in okoljevarstveniki so enotnega mnenja, da uvedba pristojbin v času prometnih konic lahko učinkovito pripomore k zmanjšanju zastojev in onesnaženja, vendar pa po drugi strani politično pomeni strategijo z mnogimi izzivi, saj ji močno kljubujejo vozači. V tem kontekstu Millard-Ball dodaja:

»Tovrstno zaračunavanje je kot politiko izjemno težko implementirati. Javnost nikoli noče plačevati za nekaj, kar je že z zgodovinskega vidika dobila zastonj. Vendar pa zaenkrat ni človeka, ki bi imel v lasti popolnoma avtonomno vozilo, zato tudi ni volilnega telesa, ki bi lahko zaračunavanju uporabe javnih ulic oporekal. Zdaj je torej tisti čas, ko se lahko postavi neka osnova in se jo začne uporabljati, preden nas doleti strašljiv scenarij popolnega prometnega zamaška.«

Poleg tega še pove, da bodo samovozeča vozila opremljena z napravami, ki bodo oblikovalcem politik lahko ponudile možnosti za obračunavanje pristojbin na osnovi lokacije, hitrosti, časa dneva in celo voznega pasu, kjer se vozilo nahaja. Zneski bi tako lahko napolnili mestne blagajne, tudi med drugim za namen izboljšanja prometne infrastrukture. Njegova zamisel v znatni meri izhaja iz nuje po takojšnjem ukrepanju, preden ti avtomobili množično zavzamejo ulice.

Slikovno gradivo: Pixabay