Preprost odgovor na to vprašanje je, da je pajčevina zares, zares, zares tanka. Pajčevinasta nit vrtnega pajka je debela le 0.003 milimetre, kar je 20-krat tanjše od človeškega lasu. Seveda pa razvozlajmo še nekaj ugank, ki zadevajo trdnost pajkove svile v primerjavi z jeklom.

Jeklo je zlitina, ki je sestavljena iz več elementov. Najpomembnejši element je železo, ki mu glede na namen uporabe dodajajo še druge kovine. Kot primer lahko navedemo nože in vilice, ki so narejene iz nerjavnega jekla, da pri dolgotrajnem stiku z vodo ne zarjavijo. Če pa potrebujete zares močno jeklo za izgradnjo stavb in žerjavov, potem je treba železu dodati druge kovine, kot so titan in vanadij. Še močnejše jeklo je t.i. martenzitno jeklo, ki je narejeno iz železa, niklja, kobalta, molibdena, titanija in aluminija.

Svila je za razliko od jekla precej drugačen material. Dejansko gre za naravno beljakovino – snov, iz katere so narejeni tudi naši lasje in nohti. Ljudje jeklo uporabljamo v različne namene, pajki pa svilo prav tako. Pajki svileno nit uporabljajo za gradnjo zatočišč, kokonov in lovilnih mrež. Tako kot poznamo različne vrste jekla, potrebujejo tudi pajki za različne naloge drugo vrsto svile. Če pogledamo samo običajnega pajka v Evropi, vidimo, da to prikupno malo bitje sprede čudovito mrežo, za katero uporabi dve vrsti svile. Špice so narejene iz svilene vlečne niti, ki ima izjemno visoko natezno trdnost. Preostanek mreže je narejen iz svilenih niti, ki niso tako močne, so pa zelo elastične. Vodilni med projektanti v pajkovem svetu je Darwinov drevesni pajek, ki izdeluje ogromne mreže, velikosti kuhinjske mize. Običajno s svilenimi nitmi visijo z dreves in se raztezajo preko rečnih bregov. Da bi se te mreže ohranile, jih pajek sprede s posebej močnimi nitmi.

Predstavljajte si, da imamo nit slehernega materiala, ki je debela en milimeter. To je približno širina glave pri buciki. Kdo bi lahko visel na njih, preden bi se strgale? Najšibkejša je lovilna spiralna svilena nit, na kateri bi lahko visela 10-letna deklica in nihče težji. Naslednje je jeklena nit z visoko trdnostjo, ki bi se lahko obdržala, če bi na njej visel šimpanz. Vlečna nit bi podirala majhno odraslo osebo, kot je npr. Spiderman. Nit Darwinovega drevesnega pajka bi se strgala v primeru, če bi se na nanjo poskusilo povzpeti kaj težjega od pande. Nit iz martenzitnega jekla pa bi prenesla celo visečo gorilo.

To namreč pomeni, da eno od najmočnejših jeklenih zlitin dejansko prekaša niti vodilnih pajkovih vrst. Škoda, vendar ni še vse izgubljeno. Treba je upoštevati, da so nekatere njihove svilene niti še vedno močnejše od nekaterih jeklenih.