Ljudje v povprečju na delovnem mestu preživijo več kot 3 500 dni ali 84 000 ur. Pravzaprav je to idealna priložnost za spodbujanje fizične aktivnosti oz. vadbe. Če se naslonimo na zadnje ugotovitve nedavne nemške študije, te navajajo, da si zaposleni z vadbo krepijo fizično zmogljivost, preprečujejo bolezni srca in ožilja, izboljšujejo duševno zdravje in so pri delu celo bolj produktivni.

Ker so številne službe danes sedeče, imajo lahko škodljive posledice za naše zdravje, vključno z večjim tveganjem za razvoj bolezni, kot sta diabetes tipa 2 in srčno-žilne bolezni. Ko so v petdesetih letih prejšnjega stoletja proučevali zdravstveno stanje zaposlenih na avtobusih v Londonu, so ugotovili, da so vozniki, ki seveda več sedijo, pogosteje zbolevali za srčnimi boleznimi kot sprevodniki, ki so pri delu aktivnejši.

Delovno okolje danes vse bolj povečuje tudi stres, kar lahko vodi v slabše duševno zdravje. Temu delno botruje povečan obseg dela, s pojavom sodobne tehnologije pa delo vse bolj prodira tudi v prosti čas zaposlenega. Skrb za zdravje zaposlenih je pomemben vidik, ki bi ga morala podjetja upoštevati, zlasti pri starajoči delovni sili. Zaposleni, ki so bolj zdravi, so tudi bolj učinkoviti in redkeje odsotni z dela zaradi bolezni. Zaključki študij o vadbi na delovnem mestu pa so vendarle nasprotujoči. Določene študije navajajo izboljšanje na ravni celotne fizične aktivnosti in aerobne vzdržljivosti. Spet druge pa ugotavljajo le delne koristi za uravnovešenje metabolizma in delovno produktivnost. V nedavni študiji, ki je bila objavljena v znanstveni reviji The Lancet Public Health, so naključno izbrali 314 zaposlenih in jih razdelili v dve skupini. Eno skupino so vključili v 6-mesečni program življenjskega stila, v okviru katerega so morali sodelujoči redno izvajati telesno vadbo, druga skupina pa glede življenjskega stila ni dobila posebnih priporočil.

Vsi udeleženci so imeli presnovni sindrom, ki je izkazoval vrsto bolezenskih stanj, kot je visok krvni pritisk, visoka vsebnost sladkorja v krvi in prekomerna teža. Vse to pa lahko vodi v obolelost za diabetesom tipa 2, srčne bolezni in kap.

Skupina iz programa življenjskega stila je prejela prilagojen paket s smernicami, s katerimi so lahko tedensko izvajali zmerne vaje v skupni dolžini 150 minut. Namen smernic je bil, da udeleženci namesto intenzivnejše vsakodnevne fizične aktivnosti izvajajo strukturirano vadbo, ki bo vključevala telesne vaje in šport. Deležni so bili tudi vedenjske podpore, kot so prilagojeni urniki za trening, pametna zapestnica za spremljanje napredka in doseganje ciljev, redni razgovori s strokovnjakom za šport preko aplikacije in mesečna srečanja z raziskovalno skupino. Po šestih mesecih so v aktivnejši skupini zasledili občutno izboljšanje v telesni pripravljenosti, ravni krvnega sladkorja, obsegu pasu in krvnem tlaku. To kaže na učinkovitost ukrepanja, ki lahko zmanjša resnost motnje presnove. Navkljub temu pa so bile opažene spremembe še vedno manjše, kot bi jih pričakovali pri nadzorovanem laboratorijskem treningu.

Aktivnejša skupina je izboljšala tudi produktivnost , ki je bila opaznejša pri zaposlenih z boljšimi rezultati pri telesni pripravljenosti. Vendar pa je bila ta izmerjena na podlagi vprašalnika, testne metode, ki ima očitne omejitve. Med poskusom so zabeležili visoko stopnjo upoštevanja vadbenega programa, saj so udeleženci od predpisanega 150- minutnega trajanja vadbe doseli kar 147 minut. Zaradi kompleksnosti paketa je težko izpostaviti določene elemente oz. kombinacije elementov, ki so doprinesli k tolikšni doslednosti in posledično izboljšanju zdravja, dobrega počutja in delovne učinkovitosti.

Uporaba tehnološko podprtih pristopov za spodbujanje navad kot so določitev cilja, povratne informacije in samonadzor se je po posvetovanju izkazala za učinkovito pri večji fizični aktivnosti. Seveda pa temu vedno ni tako. Pri obsežnejši študiji se je pokazalo, da je kombinacija pametne ure in nasvetov za izgubo telesne teže ljudi pri njihovih prizadevanjih za učinkovito izgubo telesne teže ovirala. Spet druga študija je pokazala, da števec korakov izrazito prispeva k večji fizični aktivnosti, ne glede na predhodno posvetovanje s strokovnjakom.

Ker so različni elementi programa učinkoviti za različne ljudi, bi morebiti delovali bolj specifični pristopi. Če smo bolj natančni, bi za specifične elemente pričakovali specifične odzive. Nekateri ljudje so bolj učinkoviti s pomočjo spremljanja lastne aktivnosti in določanja cilja, medtem ko se drugi raje zanašajo na pogostejše posvete s trenerjem. To je zelo pomembno upoštevati, saj bi bilo doseganje rezultatov pri trenutni študiji v večjem številu zaposlenih s finančnega vidika občutno dražje.

Novejša študija se je prav tako izvajala na razmeroma mladi in pretežno moški zaposleni populaciji, ki pa se je verjetno bolje odzvala na strukturirano vadbo kot pa pogostejšo celotno vsakodnevno fizično aktivnost. Ostale populacije delavcev se na tovrstni pristop verjetno ne bi tako dobro odzvale.

Študija nenazadnje poudarja prednosti spodbujanja vadbe na delovnem mestu, kar pa še zdaleč ne pomeni, da bi ta v zahtevanem obsegu smiselno izboljšala zdravje prebivalstva.