Delo na daljavo postaja vse bolj priljubljeno. Švicarska študija, ki jo je izvedlo podjetje IWG, ugotavlja, da 70 % zaposlenih dela na daljavo vsaj en dan v tednu, medtem ko jih 53 % dela vsaj polovico delovnega tedna. V nekaterih multinacionalkah vsi delavci delajo na daljavo brez zahtevane stalne prisotnosti, kar pomeni, da so zaposleni lahko locirani kjerkoli po svetu. Vse to seveda danes omogoča sodobna tehnologija. Nedvomno so pri vsem tem prednosti kot tudi številne slabosti. Za mnoge delo na daljavo pomeni nov običajen način zaposlitve, zato je pomembno, da se podjetja temu prilagodijo in sprejmejo ustrezne politike, ki bodo svojim zaposlenim omogočile sprejetost v timu in preprečile njihovo izgorelost. V eni od študij celo ugotavljajo, da bi kar 70 % milenijcev raje izbralo delodajalca, ki bi jim ponudil delo na daljavo. Prednosti so pomembne. Zaposleni cenijo fleksibilnost, ki jo tovrstna oblika dela ponuja, zlasti če imajo obveznosti v zvezi z nego otrok. Izognejo se tudi dolgotrajni vožnji na delo in motečim dejavnikom v pisarni.

Na drugi strani pa obstaja vedno večja skrb za njihovo duševno zdravje in počutje. V Veliki Britaniji vsako leto podjetja izgubljajo 100 milijonov funtov zaradi stresa, depresije in tesnobe zaposlenih. Raziskave so pokazale, da neprestana razpoložljivost in dostopnost, ki jo omogoča sodobna tehnologija, vodi do nejasne meje med službo in zasebnim življenjem, kar posebej velja za tiste, ki delajo doma. Poročilo ZN iz leta 2017 razkriva, da je, v primerjavi s 25 % delavcev v pisarnah, kar 41 % delavcev na daljavo izpostavljenih visokim ravnem stresa.

Daleč od oči, daleč od razuma?

Pri delavcih na daljavo se pogosto pojavi miselnost »daleč od oči, daleč od razuma«, kar lahko vodi do pomanjkanja zaupanja, občutka izključenosti in težnje k mišljenju, da njihovi sodelavci o njih govorijo negativno za njihovim hrbtom. V študiji, ki je vključevala 1 100 delavcev, so ugotovili, da je 52 % tistih, ki delajo na domu, imelo vsaj enkrat občutek izključenosti in grdega ravnanja ter nesposobnosti obvladovanja konfliktov med njimi in kolegi. Manevriranje občutljivega področja v virtualnem timu je torej ena bistvenih veščin. Če nismo previdni, lahko problemi ostanejo nerazrešeni. Napačno si lahko razlagamo elektronska sporočila kot nesramna ali preveč neposredna. Brez vidne telesne govorice je tako težko posredovati naše resnične namene. V virtualnem okolju obstaja težnja, da se preveč osredotočamo na naloge in premalo pozornosti posvečamo odnosom. Vodje, ki težijo k izpolnitvi nalog in se ne zavedajo vrednosti ljudi, ki jih opravljajo, lahko prevzamejo stil transakcijskega vodenja. Z večjim poudarkom na rokih in rutinskih informacijah se virtualni delavci lahko bolj kot pomemben del tima počutijo nepomembne. Tovrsten vodstven pristop lahko še poslabša občutek izoliranosti, ki je že tako del same narave dela na daljavo, in prispeva k stresu virtualnega delovnega okolja.

Pozitiven in negativen stres

V raziskavi, ki je vključevala univerzitetne profesorje in študente v virtualni pisarni, so pogosto omenjeni občutki izoliranosti, samote, nezmožnosti »odklopa od službe« in pomanjkanje socialne podpore. Eden glavnih problemov, ki so ga izpostavili, je bilo pomanjkanje povratnih informacij nadrejenih in starejših kolegov, zaradi česar niso imeli nikakršnega merila za uspešnost. Vse to je vodilo v občutke tesnobe in dvoma v »doseganje standarda«. Na delu se srečujemo z dvema vrstama stresa. Eden je pozitiven, drug pa negativen. Yerkes-Dodsonov zakon poudarja, da je stres lahko produktiven do določene točke, nato pa lahko pripelje do zmanjšane produktivnosti. Če stresa ne zaznamo ali pa ga takorekoč ne želimo zaznati, bo to imelo negativne posledice, saj bo pritisk sčasoma večji od posameznikove zmožnosti spopadanja s časom. Prava komunikacija je lahko ključ za premagovanje težav in stisk, ki so v virtualni pisarni bolj verjetne. Delodajalci morajo za oblikovanje dobrega odnosa postaviti prave strukture, kot so redni video klici in srečanja zaposlenih. Nadrejeni morajo voditi z zgledom in oblikovati kulturo, kjer se tisti zunaj pisarn čutijo cenjene. Odgovornost pa je seveda na obeh straneh. Vsakdo mora razmisliti, kako bo lahko bolj produktiven, srečen in uspešen v vsakdanjem življenju, to pa poskušal vpeljati v kontekst svojega dela na daljavo. Bodisi pomagajo sprehodi med kosilom, obisk telovadnice, klic prijatelja ali branje najljubše knjige. Če gre prihodnost dela v smer virtualne pisarne, potem se bomo temu težko izognili. Namesto tega, si bomo morali omisliti načine, da stres, ki ga tovrstno delo lahko povzroča, omilimo in se raje osredotočimo na njegove prednosti.