Na britanskih cestah v zadnjih 15 letih opažajo občutno povečano zlorabo drog in alkohola pri babyboomerjih, povojni generaciji, t.i. demografskim skokom, ki zdaj šteje več kot 50 let. Na prvi pogled zadnji podatki o zabeleženih nesrečah na javnih cestah v Angliji in Walesu kažejo več kot le splošen pregled. Obstajajo tudi standardne statistike o nesrečah in žrtvah, povzročenih zaradi vožnje pod vplivom alkohola, ki so jih uporabili na podlagi opravljenih kontrolnih pregledov alkoholiziranosti. Obstajajo tudi podatki o stopnjah alkohola v krvi pri udeležencih v nesrečah s smrtnim izidom. Leta 2017 beležijo najnižjo stopnjo žrtev zaradi alkoholiziranosti, saj je bila ta za 6 % nižja kot leta 2016.

Pod plastjo vse te razvpite statistike pa nam še več povedo podatki Britanske ankete o kriminalu. V raziskavi so se poglobili v samoporočanje voznikov, ki so menili, da so vsaj enkrat v zadnjih 12 mesecih vozili nad dovoljeno stopnjo alkohola v krvi. Med leti 2010 in 2018 se je delež takšnih ljudi, starih med 16 in 19 let, znižal za skoraj 50 %. Za ljudi, stare približno 50 let, je bil ta delež samo 11 %. Raziskava pa ponuja tudi podatke o deležu ljudi, ki so po lastnem poročanju v zadnjih 12 mesecih vozili pod vplivom prepovedanih drog. Tu je slika popolnoma drugačna. Ugotovili so, da je padec med tistimi, starimi od 16-19 let, kar 61 %, med babyboom generacijo v zadnjih desetih letih pa kar 98 %.

Najverjetnejša razlaga za ta razmeroma večja odstopanja števila ljudi, ki so pripravljena tvegati vožnjo pod vplivom drog v primerjavi z vožnjo pod vplivom alkohola, je sprememba zakona v zadnjih štirih letih. Pred letom 2015 še ni bilo določenih meja za posamezne nadzorovane droge, ki bi jih lahko uporabili v primerih vložitve obtožnice za nekoga pod ugotovljenim vplivom mamil. Po tem letu obstaja zgornja predpisana meja določenih nadzorovanih drog v voznikovi krvi. Poročilo z oceno te spremembe v organu pregona opaža izboljšanje v zavedanju spremembe med udeleženci v prometu v vseh starostnih skupinah. Pri starejših voznikih je bil ta ukrep celo bolj učinkovit. Zakaj so torej starejši bolj pripravljeni tvegati vožnjo pod vplivom alkohola kot pa pod vplivom prepovedanih drog? Delno na to vplivajo kulturne norme, kot sta izpostavljenost visokim ravnem oglaševanja alkohola med odraščanjem in hkrati njegova cenovna dostopnost. Pred petdesetimi leti so v Evropi sprejeli zgornjo dovoljeno mejo, ki je znašala 80 mg alkohola na 100 ml krvi, kar je 0,08 %. Za razliko od ostale Evrope in Škotske pa se ta stopnja v Združenem Kraljestvu ni spremenila. Na Škotskem je ta stopnja ista kot v Sloveniji.

Starejši ljudje imajo v primerjavi z mlajšimi tudi brez uživanja alkohola slabši odzivni čas in sposobnost ohranjati varnostno razdaljo za drugim vozilom. Prav tako bodo po pitju enake količine alkohola bolj čutili njegove škodljive učinke kot pa predstavniki mlajše generacije. Razlog je v tem, da imajo zmanjšano sposobnost izločanja alkohola v krvnem obtoku in večjo verjetnost jemanja predpisanih zdravil ter spremljajočih kroničnih zdravstvenih problemov.

Bi morali torej najvišjo dovoljeno stopnjo alkohola v krvi znižati? Glede na to, da pri generaciji veteranov obstaja večje tveganje zlorabe alkohola in posledično vožnje pod njegovim vplivom, je to edina pravilna smer. Nenazadnje je alkohol droga. Zato ga je treba kot takega čimprej tudi obravnavati.